»Predlagamo, da lastnik gradu ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti grad izroči ministrstvu za kulturo, ki je po našem mnenju pristojno za kulturne spomenike. Nato naj se ministrstvo za kulturo in Muzej norosti dogovorita o uporabi, najemu ali nakupu gradu. Mi v SVZ -ju Hrastovec pa se bomo pogovorili z Muzejem norosti o skupnih projektih, ki jih lahko izpeljemo na skupnem področju v skrbi za ljudi z motnjo v duševnem zdravju in duševnem razvoju.«

»Zakonodaja je precej zavezujoča in omejevalna. Stvar vodstva SVZ Hrastovec in Muzeja norosti je, da se dogovorita, kaj je mogoče izvesti. Treba pa se je zavedati, da dejavnost SVZ Hrastovec ni vzdrževanje kulturnih spomenikov, v katerih ne opravlja svoje dejavnosti, za to ne prejema sredstev od države, zato je nujno najti neko rešitev.«

»Zelo si želimo, da bi se to zgodilo čim prej. Ne le zaradi Muzeja norosti, temveč tudi zaradi ljudi, ki živijo in delajo v tem največjem zavodu v Sloveniji.«

»S temi sredstvi bomo izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna za uporabo gradu. Z Muzejem norosti zelo dobro sodelujemo in tudi po tej obnovi bo njegovo delovanje v gradu omogočeno še naprej.«

»Če bi do morebitnih nepravilnosti prišlo na strani svetov zavodov, potem bomo pač zamenjali člane svetov.«

»Z izvedbo načrtovanih naložb bo narejen pomemben korak k zagotavljanju primernih pogojev bivanja za uporabnike zavoda.«

»To je bila norost – na tak način se odpovedati oblasti.«

»Spletna stran www.rtvslo.si je novičarska stran, ki sodeluje tako z radijskim kot televizijskim delom zavoda.«

»Zelo si želimo, da bi končno v tej veliki instituciji dobili sogovornika in da bi končno prevladala razum in sodelovanje, ki ni le v korist lokalne skupnosti, ampak tudi in predvsem v korist velikega zavoda in države, ki si skladno z evropskimi zavezami o deinstitucionalizaciji mora prizadevati za zaprtje svojih prevelikih enot in potrebuje roko takih organizacij, kakršna je Muzej norosti, kjer razvijamo podporno okolje za integracijo ljudi, ki so po desetletjih življenja v njihovem zavodu izgubili socialne veščine, socialne mreže in tudi po odhodu iz zavoda težko uresničujejo pravico do življenja v običajni skupnosti.«